Od otvoritve dalje, me vsi sprašujete kako je zdaj ko imaš svoj salon, kakšen občutek? In jaz nobenemu nisem znala odgovoriti. Vsi okoli mene bili bolj navdušeni kot jaz sama. Jaz sem samo videla koliko stvari nisem še naredila, koliko me še čaka papirjev za porihtat, da ni še vse na svojem mestu (ja jaz pa moj perfekcionizem kaj naj 
🙈).
In zdele zaključujem še en uspešen dan, in ne vem ali je ta dež naredil svoje, ampak končno sem se malo umirila in tako sedim in samo gledam po salonu in končno ta občutek USPELO MI JE, to je dejansko moje, dejansko sem si uresničila sanje, in za prve tri tedne moram reči da je super! 
😍
Ne znam opisati občutke, ki jih doživljam. Od tega, da sem ponosna nase, do veselja, do skrbi, hvaležnosti, odgovornosti, utrujenosti, neke vrste zaljubljenosti v prostor. Vse je pomešano med sabo. 🙈 Toliko časa, truda, dela, živcev, skrbi, neprespanih noči in še marsikaj je bilo vloženega v to. Težko sploh razložim kaj je vse to odneslo in prineslo s sabo. In dejansko sem najbolj ponosna na to, da mi je bilo to uspelo z zelo zelo trdim delom v zadnjih letih, s trmo in fokusom. Da nisem niti enkrat šla po bližnjici ali lažji poti. Zelo težko prosim za pomoč, kar najbolje vedo moji bližnji in meni veliko pomeni, da sem sama dosegla to. Ampak vseeno mi nebi uspelo brez neverjetne podpore moje družine, prijateljev in strank. Ter razumevanje, ki sem ga dobila v tem času, ko sem dejansko izginila pred vsemi. In predvsem od podpore in pomoči Kaje, ki je tok zaupala v ta moj projekt in stala ob meni.
Sama sebe sicer še dandanes ne vidim tako, kot me naprimer vidijo oziroma opisujejo stranke. Se ne zavedam oziroma si ne priznam, da sem za svoja leta res veliko že dosegla in zgradila. Vem samo to, da v vse to vključujem celo sebe in sem preprosto to jaz, kar se sedaj čuti že takoj, ko vstopiš v prostor. In ja v bistvu je za mano že 8 let kariere v kozmetičnem svetu in v tem času sem marsikaj doživela, spremenila, se naučila in našla pot in vizijo, ki jo želim predajati naprej.
Začela sem pisati ne novo poglavje ampak novo knjigo življenja 
in če potegnemo kaj sem se najbolj naučila, od obdobja, ki sem ga zaključila je to, da moraš ZAUPATI življenju, da vse pride ob svojem času in ko si pripravljen na to. Da so vse preizkušnje čez katere greš, pa naj bodo še tako boleče in grozne, dejansko neko odraščanje in spoznavanje samega sebe ter priprave na najboljšo verzijo samega sebe. In da se s trdim in poštenim delom res pride daleč in je slej kot prej vse poplačano.
Barbara