Tale zapis se piše in dopolnjuje že od aprila. In tukaj je moj pogled na umetnost in kako se to odraža v življenju, v trenutni situaciji in v vsakem posamezniku.
Zadnje leto se počasi vračam nazaj k ustvarjalnosti. Od majhnega vidim svet v barvah in oblikah. Navdušujejo me barve narave, arhitektura, interior, slikarstvo, kiparstvo, linije oz. vse v povezavi s kreativo. Znam videti lepoto tam kjer jo drugi ne. Navdušuje me že najmanjša stvar oz. nepopolnost, ki dela lepoto. Tako zelo me navduši in zbudi mojo domišljijo, da bi lahko kar stala in gledala. Takrat izgubim občutek za čas. Če govorim že o času, sem v nekem trenutku izgubila stik s svojo ustvarjalnostjo. Vse sem doživljala toda sama nisem več prijela za barvice, akvarele, glino. Nisem si vzela časa za to. Toda ustvarjala sem na drug način. O tem pa v nadaljevanju.
Vse skupaj se je začelo…
Ko sem bila majhna sem se udeleževala likovnih tečajev in spoznavala različne tehnike. Vedno sem uživala v tem. To so enih mojih lepših spominov iz otroštva. Vse likovne kolonije, obiskovanje delavnic vsak teden in spoznavanje novih metod. Še zdaj se v živo spomnim, kaj vse sem ustvarila. Domišljija je imela prosto pot, ni bilo pravil. Vedela sem, da ko odrastem se želim ukvarjati z kreativnostjo in estetiko. Želela sem si biti ustvarjalna. Daleč od tega, da sem mislila, da me bo t