Samo tole obdobje je za vse nas stresno. Eni lažje, eni težje to doživljajo. Ampak v tem smo vsi skupaj. Gre za velike spremembe, ki bodo pustile velike posledice. Vsak od nas se bo spopadel s svojim izzivi. Jaz osebno v zadnji dneh doživljam rollercoaster čustev. Od začetka, ko nisem vzela to tok resno, kot marsikdo ne…pa do tega, ko čez noč ostaneš brez prilivov in je ogrožen ves moj trud. Ter do tega, da čutim da je prav, da se ustavimo. Malo vas bom popeljala čez moj aspekt te situacije.
V teh dneh se soočam z vprašanjem plavati s tokom ali proti toku, se prepustiti ali se upirati, biti pozitiven in zaupati ali biti realen in se pripraviti na najhujše?
Rollercoaster čustev od tesnobe, strahu, egota, nemoči, jeza, olajšanja, ljubezni, napadov joka in izgube. In to se menja v celem dnevu. Priznam, zadnje dva dni sem že malo bolj mirna, se poskušam ne predati negativnim mislim, toda strah in to da nimam nič pod nadzorom ter ta nemoč mi kvarita občutek zaupanja.
PLAVATI S TOKOM
Nekaj kar ne veste o meni je to, da že zadnjih 6 let, veliko delam na svoji notranjosti, na občutkih, vzorcih in razumevanju. Začelo se je iz čiste radovednosti, ker če se spomnite, že od majhnega je moja glava polna domišljije in verjamem v mistične stvari. Vedno sem bila open minded oseba. Vse to me je popeljalo na popotovanje, katero traja še danes. Je pa res da so bila obdobja, ki so bila bolj intenzivna, obdobja, ko sem se upirala in obdobja, ko se nisem soočila in preprosto zaprla vrata pred tem. Toda, to je tudi edino orodje, ki mi je pomagalo prekiniti moj začaran krog izgorelosti. Zadnje pol leta sem z raznimi metodami se končno počasi postavila nazaj. Marsikdo mi zdaj reče, o spet si stara ti, o zaljubljena si, da žarim, da sem se spremenila in tako naprej. In v resnici sem samo nazaj stopila v stik s sabo in si dovolila biti. Počasi se učim, da se postavim na prvo mesto in predvsem pustiti si, da se jaz in moje telo regenerira. Znam se umiriti, predihati in ne počutim se več utrujeno, preobremenjeno in izgorelo ter ujeto. Ne zanikam več določenih situacij in občutij ampak se soočim z njimi. Zaupam si. In zaradi vsega tega kar doživljam, vidim veliko pozitivnega v te situaciji, ki ne da je doletela samo nas ampak cel svet.
Že, ko sem bila na lokalnih otokih na Maldivih sem bila navdušena nad tem, kaj sem tam doživela. Prvič sem živela v sedanjem trenutku. Nisem gledala v preteklost, ne v prihodnost. Ni mi bilo niti mar kaj bo čez eno uro. Preprosto bila sem. Brez vseh obremenitev in omejitev. In kako me je pomirjalo, ker tam ni potrošništva ni materializma. Kako osvobodajoče je to. Ker ne glede na njihove razmere imajo nasmehe na obrazih, so neverjetno prijazni in preprosto živijo življenje. In vem, da sem si takrat potihoma želela, da bi tudi jaz saj za en mesec se odklopila od vsega. No to sem sicer govorila že kako leto, da bi rada samo pobegnila za nekaj časa.
In potem pride korona virus in sedanja situacijo, ki je točno to. Situacija, ki nas je prisilila, da smo doma, da smo se ustavili in da se soočimo z svojimi občutki. V zadnji dneh ne gledam na uro, in moj dan ni razporejen do minute natančno. Malo čuden občutek, ker drugega kor organiziranosti nisem poznala. Ampak mi paše, da se vstanem, ko si želim, raziskujem gozde okoli mene in delam kar si želim, ter ustvarjam in urejam stvari za katere prej nisem imela časa. Predvsem pa imam zdaj čas zase in za družino. Prej me skoraj niso videli, ker pred 21.00 jaz nisem prišla domov. In celo uspe mi, da ne mislim na negotovo prihodnost.
Če pomislim je to neka izpopolnitev mojih želja, toda zakaj me tako duši potem?
Polovico dneva mi uspe, da živim samo v sedanjem trenutku in se ne obremenjujem. Ker vem, da sem jaz rabila ta gumb STOP, ker mi bo to omogočalo, da se dokončno resetiram po teh letih v primežu izgorelosti in deloholizma. Po obdobju prevelikih pričakovanj. Vedno smo govorili;”Če se sami ne bomo ustavili, nas bodo drugi.” Tokrat nas je narava. In če smo pozorni nas je že nekaj časa opozarjala na to, da to prihaja. Ne samo mi, tudi sama narava in svet se mora odpočiti in začeti na novo. Vsem nam bo dalo to obdobje misliti in verjamem v to, da bo prišlo do sprememb, ki so bile potrebne. Ker v to, kam se je sedaj svet razvijal, v ves ta materializem in potrošništvo ni bilo dobro za nobenega od nas. In v s
klopu tega in kar vem in čutim, vem, da je to prava pot. Da se prepustimo in zaupamo. Ker konec koncu nas bo popeljalo tam kamor nam je namenjeno. In te lekcije zaupaj in prepusti se toku življenja nisem nikoli v teh letih čisto osvojila. In mogoče je to moja priložnost, da tokrat jo.
Ampak zakaj me duši? Zato ker se nisem sama odločila za mesec na off. Vedno sem rekla, da si bom vzela mesec na off, ko bo vse stabilno v salonu in bom lahko manjkala, ne da bi ogrozila svojega truda in dela. In tukaj se pojavi moj upornik v meni in realnost, ki mi narekuje drugo polovica dneva. Življenje nas res preizkuša.
PROTI TOKU
In tukaj je realnost, ki je zadela vse nas samozaposlene in podjetja, ki se ukvarjamo s storitvijo. Ki smo čez noč ostali brez prihodkov in je naš sam obstoj po velikim vprašajem. Za druge ne morem govoriti, ampak lahko predstavim svojo plat. In hvala bogu se med sabo podpiramo in bodrimo v teh negotovih časih.
Ja pri meni se borita del, ki vse razume, čuti in spodbuja to spremembo ter vidi veliko pozitivnega v tem, in del kjer lahko izgubim vse kar sem zgradila v 10 letih. Zato je še toliko bolj pomembno, da ostanem v stiku s sabo in se ne prepustim negativi in obupu. Kar je bilo pa v zadnjih dnevih zelo težko. Jezna sem bila na ves svet, jezna na sebe, na to nemoč, na to da nimaš nič pod nadzorom in nad tem, da lahko izgubim vse na čemer sem tako dolgo delala, se odrekala in v to vložila celo sebe. Barbeeleen je moj otroček in bolj večje predanosti, kot imam do nje ne more biti. Je moja strast. In dobesedno diham z njo. In ta situacija je trenutno zelo zadušljiva. Čeprav se zavedam, da je vse skupaj nujno potrebno, je tukaj tudi realnost, ki trka na vrata. Je tuki 20.3, 10.4 in 15.4, ko je treba plačati obveznosti in tukaj ne govorimo samo o parih stotakih. In kaj potem naslednji meseci?Obveznosti so, pogodbe so in odgovornost, ki jo imam do drugih tudi. In tukaj sem nemočna, ker sem čez noč ostala brez prihodkov in prvič dvomim v obstoj. To so občutki, s katerimi se mi je zelo težko spoprijeti. Zame je moje delo, moj prostor vedno bil en varen kraj, kamor sem se zatekla. Občutek izgubljanja nadzora in nemoči je grozen. Prepustiti se usodi, glede tega mi je tako nemogoča misel. Del mene se ne more kar sprostiti in videti kaj bo. Hoče rešiti to situacijo.
Ter potem je tukaj še druga realnost, ko nekateri ta čas preživljajo kot da so na dopustu, drugi te tolažijo, da ni tako grozno kot se mi zdi. Tretji so ti pametni glede česa drugega. Jaz se zavedam, da mi vsi hočejo samo dobro, sam je pa težko vedeti kako je nam trenutno, ker mi ne bomo naslednji mesec dobili plače na račun. Ker mi naslednji mesec ne bomo mogli niti osebnih stroškov plačati, kaj šele stroškov podjetja. Marsikdo od nas je moral dati zaposlene na čakanje in ne moreš jim obljubiti, da bo vse po starem, drugi so že odpuščali in zapirajo podjetja. Nam je trenutno kdo fouš? Še ne dolgo nazaj smo poslušali: ah sej si privatnik, ti imaš, ali pa saj se kopate v denarju… Vsi mi smo vse vložili v to. Delamo vsi po 24/7, ker delamo to s srcem. In za nas ni to samo služba. In je to velika zguba in marsikdo od nas bo propadel. Samo gospodarstvo se bo sesulo po celem svet. Mi vsi bi zdele vse dali, da bi delali od doma ali pa karkoli drugega. Dejansko iščemo možnost, kako bi v te situaciji se kje zaposlili ali pa karkoli, da rešimo naša podjetje. Tako, da jaz se v teh časih ne mislim opravičevati, če sem do koga ostra, ker je težko razumeti s čem se spopadamo če nisi v tem. Že dosti težko je sprejeti, da je med nas prišla ta situacija, da je tukaj korona virus, da je možnost, da bo kdo od bližnjih, ki je kritični bolnik lahko podlegel virusu.
IN KAJ ZDAJ PLAVATI S TOKOM ALI PROTI TOKU?
Jaz sem se odločila, da bom plavala s tokom in nebom obupala. Nekako globoko v sebi čutim, da mi bo uspelo. Prepustila se bom toku življenja. In bom zaupala. Za spremembo nebom poskušala imeti nadzora in se tudi nebom trudila oklepati vsake vejice in se rešiti. Ker prej ko se spustim, prej ko se prepustim, bom prišla tja kamor mi je namenjeno. In če gledamo filme ali risanke, vedno ko nekoga odnese tok reke, jih tok nese do padca – slapa, in na tisti točki se vsi držijo zadnje vejice, da se rešijo. Toda ko se spustijo in padejo v globino, kjer se ti verjetno vse odvije pred očmi in misliš da je konec, takrat ugotoviš, da si preživel in ko pogledaš naokoli si v nekakšni oazi, polni barv, sonca in novega začetka. In jaz verjamem, da smo sedaj vsi na vrhu tega slapa, in se moramo spustiti in pasti in zaupati, da je to samo nov začetek za vse nas in svet.
Vse se zgodi z razlogom. Zdaj ni čas, da ugotovimo kaj ta razlog je. To bomo videli šele čez nekaj časa, ko se bomo ozrli nazaj. In tudi ni čas, da se prepustimo negativi, jezi in tesnobi.
Jaz vam lahko povem, da se zavedam, da je pred mano res težka pot, ampak vam pa tudi lahko obljubim, da se ne bom predala. In upam, da čimprej ta situacija mine, zato si želim, da vsi upoštevate dana navodila, ker samo tako bomo lahko kmalu zadihali. Želim, da vsi ostanete zdravi in da vam ta situacija ne pusti veliko škode. Ter želim si, da izkoristite ta čas zase, drage moje. Se kmalu vidimo
#ostanidoma
Ostanimo v stikih,
Barbara
Kako nas pa lahko v teh časih podprete:
- Lahko naročite darilni bon – katerega boste vnovčili ob naslednjem terminu (lahko je vrednosti bon ali bon za storitev) preko maila [email protected]
- Vso kozmetiko, ki je na voljo pri nas, vam jo pošljemo po pošt. Tako so lahko izdelki Dermaceutic, Casmara, Allpresan in Indigo kmalu pri vas. Ne pozabimo tudi na hidrokolagen Novelius Medical. Če rabite svetovanje glede kože ali glede kakršnekoli druge problematike, smo vam na voljo.
- Lahko nam na facebook ali na [email protected] napišete vaše mnenje o nas ali pohvalo.
- Spremljate profila na Facebooku in Instagramu ter tako ostanete v stikih z nami.
Vse to nas bo spodbujalo in podpiralo v teh časih.
In v tem času smo vam še zmeraj dosegljivi na telefonsko številko 041/313 650.
